K novim preizkušnjam

V imenu bloga Potomci Legije želimo vsem bralcem vesel Božič in da čim lepše preživite sveti večer v krogu svoje družine, saj na jutrišnji dan je rojen naš Kristus. Vsi se strinjamo in menda drži dejstvo, da je v trenutnem svetu nekaj narobe, zato se kot Slovenci in rimokatoličani zavedamo, da je edina pot iz dekadentnega kaosa in moralne anarhije izhod v zdravem konzervativnem mišljenju in v stari krščanski morali, ki resnično predstavlja našo bit in našo sveto tradicijo. Pa vendar se moramo kot ljudje, ki zdravo mislimo in neutrujajoče delamo vrniti k tej tradiciji, k tej morali, k starim družinskim vrednotam, da bi prihodnje generacije in tudi mi imeli kaj od tega. Da ustvarimo novo, svežo se dvigajočo silo, po kateri se bo prebudila Evropa! In zato potrebujemo samega Boga v svojem življenju, saj je v modernem izrojenem svetu človek Bog sam sebi, kar je narobe in v življenju velikokrat pelje na napačna pota. Tako so tudi mislili in delali naši predniki; včasih je še dobro imeti Boga, ki nam postavlja omejitve, kot da omejitev in reda ni. Mi red potrebujemo. Samo v redu je rešitev za vse težave in ovire ki se pojavljajo s časom, zato nas sodobni liberalci in brezbožni anarhisti, ki pljujejo na našo sveto katoliško tradicijo ne bodo prepričali in zavedli. Božja Mati nas, ljudi iz srca ljubi, kakor je ljubila svojega Sina, ki mu je dala življenje, vračajmo ji to ljubezen nazaj, še posebej na današnji sveti večer, kot tudi ostale dni v letu. Ne gre se za podrejanje ampak za preizkušnjo in dolžnost, da bomo Božji Materi Mariji zvesti, kakor je človek zvest svojemu domačemu kraju, kakor je marljiv kmet zvest svoji zemlji in kakor je zvest vojak svojemu cesarju, ki mu je dal sveto prisego.

Od enakosti do tiranije

 Živimo v časih, ko si vse več ljudi začenja postavljati vprašanja o stvareh, ki so zadnjih nekaj desetletij veljale za neizpodbitne. Vse več Slovencev lahko le z začudenjem opazuje potek dogodkov v zadnjem obdobju. Od političnih iger, ki jih igrajo tako levi kot desni, igralcem v očeh natančnega opazovalca ni več bistvena dobrobit naroda, ampak le boj za oblast. To se vije v ciklu nenehnega razočaranja s strani volivcev, ki postopoma začenjajo izgubljati zaupanje v demokracijo in vse kar ta s seboj prinaša

ZAČETKI

Letos mineva 29 let odkar je Slovenija postala samostojna, suverena in neodvisna država. Slovenci smo se z veliko večino na referendumu odločili, da bomo prenehali živeti pod tiranijo starega komunizma, prenehali živeti po navodilih iz Beograda in ustanovili samostojno državo, katera je že več stoletij živela v mislih naših prednikov. Odločili smo se za svobodo in demokracijo po vzoru takratnega razvitega zahoda, ki temeljita na enakosti in človekovih pravicah. Leta 2004 smo vstopili v Evropsko unijo, sprejeli njene liberalne vrednote in se tako nevede znašli pod prikrito tiranijo Bruslja. Sedaj, skoraj tri desetletja po tem se v Sloveniji začenjajo kazati posledice naše goreče želje po boljšemu življenju. Čeprav smo mislili, da smo komunizem premagali leta 1991,  ta v novi preobleki liberalizma znova utrjuje svojo oblast. Vendar pa, kako se je vse začelo?

Po drugi svetovni vojni in vzpostavitvi SFRJ smo se Slovenci znašli pod oblastjo marksistične internacionale, katera je verjela, da so etnične identitete odveč in je potreben nastanek novega bolj univerzalnega naroda. V Jugoslaviji so to hoteli doseči z vzpostavitvijo novega »jugoslovanskega« naroda, kot so npr. v Sovjetski zvezi boljševiki hoteli ustvariti novi »sovjetski« narod. Danes lahko potegnemo vzporednice z idejo EU, ki želi vzpostaviti enoten »evropski« narod, ki ne temelji na suverenih državah, ampak v dobri meri na idejah Richarda Von Coudehove-Kalergija. Ta je v svoji knjigi »Praktičen idealizem« opisal novega evropskega človeka prihodnosti, ki bo nastal tekom množičnih migracij in z mešanjem med Evropejci, Afričani in Azijci. Podobnost med komunizmom in liberalizmom se večini na prvi pogled ne zdi očitna. Vendar imata oba korenine v istih procesih, oziroma v že omenjenemu univerzalizmu, ki družbeni model razširja na globalno raven; individualizaciji, ki uničuje stare oblike pripadnosti skupnosti; desakralizaciji, ki zamenjuje verska besedila, religije in duhovno z znanstveno interpretacijo sveta; egalitarizmu, ki je z zanikanjem osebnih raznolikosti in nasprotovanju naravni meritokraciji, danes temeljna ideja levice iz katere se rojeva njena želja po lažni in ne naravni enakosti in progresivizmu rojenemu iz ideje, da ima zgodovina absolutni začetek in neizogiben konec in da se vse odvija globalno v skladu z nekim višjim načrtom. Marksizem pravzaprav izhaja iz liberalne želje po iskanju enakosti oz. »enakopravne« družbe. Tako komunizem, ki izvira iz marksizma, kot liberalizem zavrača tradicionalno vlogo moškega in ženske pa tudi vlogo specifične narodne identitete. Zato oba ustvarjata t.i. »en narod«, mešanico različnih etničnosti, ki pa je pravzaprav nasprotje raznolikosti, ki jo zavzeto zagovarjajo hinavski liberalni levičarji. Vendar pa vseeno obstajajo razlike med obema ideologijama. Komunizem je znotraj svojih meja, na našo srečo, spodletel pri ustvarjanju enega mešanega naroda in je zaradi svoje večletne izoliranosti pripomogel k večji homogenosti vzhodnih evropskih držav, za razliko od odprtega liberalnega zahoda. Razlike se dandanes močno poznajo v demografiji na vzhodni in zahodni strani železne zavese. Razlika je tudi v tem, da je bil komunizem avtoritaren, liberalizem pa naj bil svobodnejša oblika vladanja

LIBERALIZEM

Liberalizem (liberalna demokracija) se danes predstavlja kot edini možen in pravilen sistem, ki je primeren za družbo v 21. stoletju. Skupaj z lažno izpeljanko starogrške demokracije dandanes temelji na domnevni svobodi, katera se zdi vse bolj lažna pod zakoni politične korektnosti. S tem se uresničujejo Platonove besede, ki v svoji knjigi Republika govori, da tiranija zraste iz demokracije in da najslabše možnosti tiranije in suženjstva zrastejo iz pretirane svobode. Utopija liberalne svobode se je v Evropski uniji spremenila v gulag politične korektnosti katera prepoveduje svobodo govora in dvomljenja v liberalno demokracijo.

Liberalizem živi preko modernosti, ki je značilno filozofsko in politično gibanje v zadnjih treh stoletjih evropske zgodovine. Liberalizem je bil sprva model v gospodarstvu, kateremu je dal odprte in proste trge, vendar pa je že v samem začetku predstavljal tudi protiutež moralnosti. Kasneje je preobražen v politično smer s pomočjo določenih samooklicanih progresivcev dosegel novo raven nemoralnosti, ki sovpada s časom evropske dekadence. Angleški mislec in avtor Jonathan Bowden je liberalizem označil kot moralni sifilis. Najznačilnejša država, ki je postala sinonim za perverznost v takratnem času je bila medvojna Weimarska Nemčija. Po vzponu nacionalsocializma so bili liberalizem, marksizem in dekadenca pregnani z Nemčije, vendar pa sta se po vojni liberalna demokracija in marksizem združila v t.i. kulturni marksizem, katerega danes prakticira nova levica. 

NOVA LEVICA

Določene značilnosti liberalizma in marksizma je nova levica preobrazila in dvignila na novo raven. Ta zagovarja idejo, da je človeštvo popolnoma enako in isto, zanikujoč raznolike lastnosti različnih ljudstev pa zanika naravne raznolikosti in tako ustvarja idejo univerzalnega in enakega. Če se je včasih levica borila za delavski razred proti buržujem, pa se danes zavzema za razne manjšine katere imajo skupnega sovražnika, evropskega človeka, ki prevzame vlogo osovraženega »buržuja«. Karl Marx je že v svojem manifestu zapisal, da so družina, narod in religija grožnje komunistični internacionali in jih je za vsako ceno potrebno uničiti. Liberalizem pa je te elemente marksizma v določeni meri vključil v lastne poglede na svet. Hrvaški avtor Tomislav Sunić analizira liberalni dvogovor nove levice, ki za razliko od stare ne potrebuje pendreka in kazni, ampak nasprotnika uniči z uporabo besed kot so rasist, fašist, nacist, antisemit… Da utrjuje svojo oblast se pa poslužuje druge vrste besed kot so modernost, toleranca, multikultura … Tako dobimo besede kot so ``svoboda`` in ``demokracija`` na eni in besede kot so ``fašist`` in ``nacist`` na drugi strani. Svojo nenaravno raznolikost oz. univerzalizem uresničuje preko množičnih migracij, egalitarizem pa preko organizacij in ideologij kot so feminizem, LGBT in BLM. Ostro nasprotuje religiji kot moralni avtoriteti in preko liberalno kapitalističnih idej s povzdigovanjem posameznika družbo močno deli. Seveda tu ni nikoli šlo za pravice žensk, etničnih manjšin ali drugače spolno usmerjenih, ampak gre le za uničevanje homogenih združb in tradicionalnih vrednot. Gre za proces ustvarjanja sive, mrtve družbe brez identitete katera bo brez moči le sledila ukazom globalne elite. Tu lahko za potrditev vzamemo besede ruskega pisatelja Vladimirja Bukovskega kateri je svaril, da je ideja o absolutni, univerzalni enakosti neverjetna, zastrašujoča in nečloveška, ki v trenutku, ko zajame misli ljudi povzroči gore trupel in reke krvi.

Slovenija se kot država v EU, ki pooseblja vse prej našteto že spopada z določenimi političnimi ideologijami, ki so svojo renesanso doživele v povojnem Zahodu. Slovenci in ostali slovanski narodi z nekaj izjemami smo bili prikrajšani vpliva nove levice vendar se tudi pri nas kažejo simptomi. V Sloveniji so se kmalu po osamosvojitvi ustanovila določena gibanja, katera povzdigujejo degradacijo domovine, družine in kulture. Potomci starih komunistov so spremenili retoriko in preko drugačnih prijemov širijo svojo ideologijo. Sedaj to ne poteka več preko pionirčkov ali mladinskih gibanj ampak preko raznih fakultet, kjer se indoktrinira bodoče slovenske neo marksiste. Oni se potem združujejo v razne skupnosti kot je Avtonomna tovarna Rog, kjer svoje delo opravičujejo pod pretvezo kulturne dejavnosti. Seveda tu ne gre za ohranjanje spomina na kurente ali slovenske narodne noše, ampak na najbolj sprevržene oblike t.i. umetnosti po vzoru intelektualcev t.i. »frankfurtske šole«. 

Ko se jim zoperstavi neka zdrava opozicija uporabijo isto taktiko kot njihovi tovariši na zahodu. Bombardirajo z besedami, ki so že zgodaj izgubile svoj pravi pomen. Ker svojo ideologijo vidijo kot superiorno ne sprejmejo vladajočega, ki ima nasprotno stališče. Želijo ga strmoglaviti nedemokratično, kar je pravzaprav nasprotje tega kar zagovarjajo, `svoboda in demokracija`. To neuspešno poskušajo že več mesecev na najbolj patetičen način tudi s pomočjo velikih medijev. Nedolgo nazaj so šli korak dlje in z nasiljem po Ljubljani želeli doseči svoje cilje. Kot stari marksisti zavračajo opozicijo in ne želijo sprejeti, da kljub njihovi številčnosti na protestih obstaja še večja tiha večina katera ni podlegla neumnostim univerzalnega egalitarizma in njihovega »svobodnega« liberalizma. Sami sebe ironično vidijo kot branitelje svobode, in se vidijo kot edine zakonite zastopnike moralne družbe. Francoski teoretik miselne šole »nove desnice«, Alain be Benoist, v enem od svojih citatov govori, da družba ni rezultat pogodbe med ljudmi, ki poskušajo v kar največji meri uveljavljati svoje najboljše interese, ampak je bolj kot to spontano združenje, katerega najstarejša oblika je nedvomno razširjena družina. Iz tega lahko sklepamo, da je levica v Sloveniji anti socialna, saj želi svoje mnenje vsiliti vsem ne glede na njihove poglede ali želje. Benoist tudi trdi, da demokracija ne pomeni liberalne demokracije, ki danes prevladuje na Zahodu. Prav tako demokracija ne pomeni nujno večstrankarske ureditve niti skupka procedur države liberalnega prava. Pač pa označuje ureditev v kateri so ljudje suvereni. Demokracija ni neskončna diskusija in razprava, pač pa ljudska odločitev v splošno dobro. Vladavina večine, ki se uresničuje z glasovanjem, ne pomeni, da slednje vedno pripelje do resnice, gre le za tehniko, ki v kar najboljši meri zagotavlja skladnost pogledov med ljudmi in njihovimi voditelji. Spomnimo se, demokracija se ni prvič pojavila z revolucijami v letih 1776 in 1789, pač pa predstavlja neprekinjeno evropsko tradicijo že od obstoja starogrških mest. Levica pa danes izrablja pojem demokracije, da bi pod pretvezo enakosti vzpostavljala novo tiranijo politične korektnosti in lažne »tolerance«.

Evropski Legionar

Francis Parker Yockey - Imperium - Politična narava, narod, notranji sovražnik Evrope in družbena degeneracija

``Ljudje so debat o denarju in ekonomiji naveličani. Njihova odrešitev leži v neki drugi, resnični stvari časti in viteštva, notranje plemenitosti, nesebičnosti in zvestobe``

- Oswald Spengler

``Čas razvrednotene male politike je preteklost: naslednje stoletje bo prineslo boj za prevlado nad svetom - stremljenje k Veliki politiki``

- Nietzsche, 1885

Francis Parker Yockey, Imperium 

I

Politična narava

Prvo kot prvo - kaj je politika? Politika je dejavnost, stvar, ki se nanaša na moč. Politika kot taka je stvar zase - stvar ki je povezana s samo močjo. Torej ko govorimo o politiki ne govorimo o morali, ne govorimo o estetiki in ne govorimo o gospodarstvu. Sama politika je način razmišljanja, tako kot tudi prej naštete stvari. Vsaka od teh stvari (ki smo jih zdaj našteli) iz celotnega sveta vedno izloči eno stvar in si hkrati prisvoji drugo. Morala govori o dobrem in zlem, estetika o lepem in grdem, gospodarstvo o uporabnih in neuporabnih stvareh (sicer se sodobni gospodarski fazi bolj nanašata na ``dobičkonosno`` in ``nedobičkonosno``) Način deljenja sveta, ki ga pa pozna politika pa je deljenje sveta na ``prijatelja`` in ``sovražnika``. To nam izraža najvišjo možno stopnjo povezavovanja in najvišjo stopnjo razdeljevanja sveta.

Politična misel je pravtako sama razdeljena, tako kot so morala, estetika in gospodarstvo. Politika lahko obstaja brez njih, one pa lahko obstajajo brez nje. Sovražnik je lahko dober, lahko je ``lep``, lahko je gospodarsko razvit, posel z njim bi lahko prinesel dobre posledice - toda če njegova moč lahko konkurira z mojo močjo mi postane sovražnik. Z njim so torej možni veliki konflikti, ki bodo vplivali na moj in njegov obstoj. Estetika, gospodarstvo in morala s samim obstojem nimajo veliko skupnega, ampak samo z normami dejanj in z razmišljanjem znotraj zagotovljenega obstoja.

Pomembno je tudi psihološko dejstvo, da mora sovražnik z lahkoto biti prikazan kot grd, škodljiv in zloben, (kljub temu da je to narava politike), tudi če resnici ni nujno da uničuje samostojnost političnega razmišljanja in dejavnosti. Politično nestrinjanje, ki vpliva na sam obstoj je najbolj globoko nestrinjanje kar je možno  in stremi k temu, da išče vsako vrsto prepričanja, prisile in opravičevanja, da bi še naprej obdržala svoje dejavnosti

Med drugo svetovno vojno je japonska propaganda za domače prebivalstvo rada poudarjala ``obstojnost`` tj. tu gre za čisto politično naravo boja. Ena stran je lahko grda, hudobna in škodljiva in ni sovražnik, medtem ko je druga stran lahko dobra, lepa in uporabna in je hkrati dejanski sovražnik. Prijatelj in sovražnik sta konkretni realnosti in nista figurativni. Ne da se ju združiti z moralnimi, estetskimi in gospodarskimi elementi.

Medtem ko pogled na svet skozi oči liberalizma, ki je kot ponavadi vedno skregan z realnostjo nam pravi, da je koncept sovražnika opisan kot nekdo, ki nam dela konkurenco v gospodarstvu ali pa kot idejni nasprotnik. Toda v gospodarstvu ni sovražnika, ampak obstaja samo konkurenca; v svetu, ki je moralno čist naj nebi bilo sovražnika ampak samo idejni nasprotniki

II

Narod

Beseda ``narod`` opisuje skupino ljudi, ki so duhovno povezani skozi idejo in prisotnosti voditelja in vodstva. Beseda je sama po sebi nima ne dobrega in ne slabega pomena v odnosu do skupine ljudi, njene notranje moči, njene intenzivnosti in njen obseg svojega poslanstva v življenju. Narod so ljudje oziroma celo več kot to. Ljudje lahko živijo zunaj neke kulture, narod pa ne more. Ljudje kot taki so skupina, ki ne more preživeti dolgega obdobja in so navznoter šibki. Medtem ko ima narod življenjsko dobo in pripada najmočnejšim enotam znotraj neke Kulture. Z besedo Kultura mislimo na zaščitni znak, značilnosti nekega naroda (torej to, kar narod  izraža navzven): ``narod so ljudje, ki jih združuje ena kulturna ideja``

Ko se je v različnih pokrajinah začela rojevati visoka (evropska) kultura je imela na prebivalstva različnih pokrajin zanimive učinke. Nekdanja imena in poimenovanja plemen tako izginjajo in se preoblikujejo v nove različice, verzije. Na Zahodu okoli leta 1000 po Kristusu so stara poimenovanja narodov kot so Švabi, Franki, Lombardi, Višigoti, Sasi... izumrla in postala nepraktična za vsakdanjo uporabo in ljudje so se začeli čutiti kot Nemci, Italijani, Francozi in Španci. Vsaka od teh plemen pa pomeni idejo - pomeni določen del duše Kulture, je nosilec obstoja, vidik kulturnega duha. Sama kultura je torej temeljna razlika narodov, podobni pa so si v primeru, če imajo podobni kulturni izvor.

V obdobju začetka naše kulture, sam jezik ni imel povezave z narodom in politiko. Narod kot tak je takrat pomenil duhovno enotnost, ki se je izražala v tistem obdobju. Ta duhovnost je potem ustvarila verska čustva, srednjeveško filozofijo, gotsko arhitekturo, imperialno-papeško politiko (nanaša se na Papeške države) in križarske pohode. Izraz ``tujec`` je v tistih časih imel oster in razločen pomen, četudi se ni nanašal na jezik ali politiko. V 11. in 12. stoletju se angleški, nemški in francoski načini razmišljanja pojavijo v različnih srednjeveških filozofskih smereh. Različna načela časti, različna morala, različni načini verovanj, različne vrste arhitekture, različne stopnje navezanosti na kralja ali papeža - nam pokažejo, da se narodi med seboj razlikujejo.

Tujci - Mavri, Turki, Saraceni - ti narodi so vedno samoumevno in nezavedno bili Eno ljudstvo. Tudi če so kdaj čutili potrebo, da so se razdeljevali, sprli med sabo, so jih instikti prisilili, da so se združili proti sovražniku, ki je imel drugo kulturo. Tako so evropski križarji ustanovili zahodnjaško državo v Levantu (na Bližnjem vzhodu), ki ni bila angleška, francoska ali nemška - ampak preprosto evropejska. Instinkt kulture je močan, njeno enotnost je mogoče začutiti v krvi in človek to hitro prepozna

III

Notranji sovražnik Evrope

Notranji sovražnik je nevarnejši kot zunanji; ker medtem ko se zdi, da nam pripada, nam je pravzaprav tuj. Notranji sovražnik Evrope je sloj prebivalstva, ki ima svoj pogled na svet in nam predstavlja kulturno bolezen. Notranji sovražnik je nevaren zaradi dveh razlogov: prvič, zaradi svojih dejanj in drugič zaradi tega, ker koristi zunanjemu sovražniku. Med drugo svetovno vojno so si resnični notranji sovražniki in izdajalci Evrope prizadevali za njeno smrt ter za zmago ameriško-ruske koalicije. Primere imamo naprimer pri Churchillu ali Attluu v Angliji, Badogliu in Mauggeri v Italiji, Halderju, Hasselu in Goerdelerju v Nemčiji, imamo primere pri komunističnih gibanjih v Franciji, na Nizozemskem, Španiji in Skandinaviji. Brez teh profesionalnih izdaj notranjih sovražnikov Evrope, zunanje sile Evrope nikoli nebi morale poraziti. Po koncu druge svetovne vojne so ravno ti notranji sovražniki omogočili ameriško okupacijo Evrope in s tem tudi opustošenje, saj so ti ljudje po vojni ustanavljali vazalne vlade, Churchillove režime v vsaki evropski provinci. Med (zdajšnjim) obdobjem med drugo in tretjo svetovno vojno je Evropejec kot ameriški agent bolj nevaren, kot bi lahko bil sam. Razlog za to je, da je napredek zgodovine in 19. stoletje mu spremenilo njegov pogled na svet, ta nov pogled pa mu je postal neuporaben, medtem ko je Američanom koristen kot sredstvo nadzora nad Evropo. Torej za kulturno bolezen in kulturno zaostalost, ki se nahaja v Evropi je kriva ravno ta ameriška okupacija

Če je kapitalizem razumljen ne samo kot gospodarska ureditev ampak kot duhovno-etični princip, potem lahko imenujemo zahodnjaški pogled na svet kot kapitalizem. V 20. stoletju je kapitalizem navznoter mrtev, tako v duhovno-etičnem kot tudi gospodarskem smislu. Dejstvo, da je mrtev je, da sami predstavniki kapitalizma pristopajo k novim problemom na svetu, njihove rešitve pa so (v večini primerov) toge in ponesrečene, četudi gre za čisti gospodarski problem. Zaradi zunanjih vplivov se je edinstveno nesrečno poslanstvo kapitalizma v Evropi po drugi svetovni vojni nadaljevalo. Brez zadržkov je Washingtonski režim uporabil vire severnoameriškega kontinenta, da bi ohranil napol propadlo ureditev. Zato je ipso facto evropski upor proti kapitalizmu hkrati tudi upor proti Ameriki. Samo socialistična Evropa, utemeljena na suverenih, samostojnih narodnih državah bi bila samostojna Evropa in gospodar lastne ekonomije. Ta ekonomija nebi bila vzpostavljena zaradi razrednih vojn ali drugih togih, abstraktnih idejah. Ravno nasprotno, šlo bi za ekonomsko ureditev, ki bo probleme reševala v duhu 20. stoletja na seveda edini način reševanja problemov: država in njeno gospodarstvo bo kot del ene celovitosti, ki je vsem zasebnim in razrednim interesom nadrejeno. 

IV

Družbena degeneracija

Sile racionalizma, materializma, ateizma, jakobinizma, demokracije in liberalizma so postale vse bolj skrajne pri svojih zahtevah v lastnem stoletju. Najbolj nepopustljiv produkt je bil komunizem. Vodilna načela komunizma so podobna tistim, ki jih ima liberalna demokracija: komunizem pravtako časti gospodarski pomen življenja, večvrednost posameznika, vzvišenost ``sreče``, doktrina nebes na zemlji, večvrednost najmanjših ljudi, materializem, kriticizem, ateizem, intelektualizem, sovraštvo do avtoritete, rasni samomor, feminizem in pacifizem. Edina razlika med liberalno demokracijo in komunizmom v praksi je, da je komunizem ta verovanja stopnjeval do te mere, da so postale politične. Liberalizem je bil proti-politični v upanju, da bo zavladal zaradi svojih pogledov, toda komunizem je bil napolnjen s takim silnim sovraštvom, da bi se lahko izražal v razrednem boju

Vsi vidiki družbenega zatona so se pojavili zaradi uničenja kulture, ki je prepoznalo svojo vrednost med načrtovanjem za prevlado. Medtem ko je razširjal in zagovarjal vse vrste družbenega zatona za bele narode, si je prizadeval ohranjati lastno Kulturo-Državo-Narod-Raso-Ljudi pred lastnim družbenim zatonom. Šlo je za večno nespremenjeno naravo Žida, da se on kot prinašalec kulturne bolezni, mora navezati s vsemi oblikami, teorijami, doktrinami in praksami za dekadenco v vseh življenjskih sferah. Zaton družbenega življenja se ni zgodil spontano ampak je bilo načrtovan, gojen in potem razširjen in njegovo celotno spodkopavanje življenja na Zahodu se nadaljuje tudi danes. 

Orodja te zarote so sredstva propagande: tisk, radio, kino, gledališča, izobrazba. Ta trenutek so te naštete stvari v Evropi nadzorovane s strani sil kulturne-bolezni in družbene degeneracije. Glavni vodnjak propagande je kinematografija in z denarjem iz Hollywooda, Žid ustvarja neskončne zbirke perverznih oddaj, da bi ponižal in pokvaril mladino v Evropi, podobno, kot mu to uspeva z mladino v Ameriki. Sočasno vzpodbuja škodoželjno novinarstvo, knjige in drame, ki širijo enako sporočilo uničenja zdravih človekovih čutov, uničenja zdravega družinskega in seksualnega življenja in drobljenja družbenega bitja v kup poteptanega človeškega peska.

Sporočilo Hollywooda nam kaže na pomembnost izoliranega človeka brez državljanske in etnične pripadnosti, tak človek, ki nima družbe in družine, katerega življenje je zadovoljevanje materialnih in erotičnih potreb. Ljubezen moža in žene, ki imata veliko otrok po pridigah Hollywooda ni več normalno in zdravo, temveč bolana erotika, plitvo in začasno spolno življenje dveh kupov človeškega peska. Zaradi najvišjih Hollywoodskih ``vrednot`` se morajo poroka, čast, zvestoba, domoljubje, strogost, predanost k višjim ciljem umakniti. To strašno uničenje seksualnega življenja je ustvarilo bolezensko povečane spolne sle, ki so obsedle milijone žrtev v Ameriki, na evropsko domovino pa je bilo razširjeno z ameriško invazijo

O avtorju

Francis Parker Yockey (rojen 18. septembra 1917 in umrl 16. junija 1960) je bil ameriški odvetnik, politični filozof, beli nacionalist, ki je najbolj znan po svojem delu Imperium: Filozofija zgodovine in politike, pod katero se je podpisal z imenom Ulick Varange. Ta knjiga, ki je bila v uvodu opisana kot "nadaljevanje" Spenglerjevega Propada zahoda, se zavzema za kulturno, totalitarno pot ohranjanja zahodne kulture. Yockey je Ameriko rad označeval za liberalistični stroj. Srečal se je tudi z egiptovskim predsednikom Gamalom Abdelom Nasserjem in v imenu egiptovske vlade pisal propagando, v katerem je videl panarabsko nacionalistično gibanje kot zaveznika proti ``judovsko-ameriški`` sili. Medtem ko je bil v zaporu zaradi ponarejenih potnih listov, ga je obiskal ameriški desničar Willis Carto, ki je na koncu postal glavni zagovornik in založnik Yockeyevih spisov.

Kritika liberalne desnice

Namen tega bloga ni, da bi dosegel neko določeno maso ljudi, temveč je namenjen ljudem, ki raziskujejo iz lastne radovednosti. Žal ne more biti središče nekih velikih sprememb, saj če nekoga opozoriš na napake te in te politične strani, na dolgi rok ne pripomoreš k ničemur. 

Dokler ima človek možnost da izrazi svoje mnenje bo naivno verjel, da se del družbe vedno obrača v njegovo smer, čeprav temu ni tako. Sam sem javno že večkrat debatiral z desničarji kot z levičarji in na koncu sem ravno desničarje nehal prepoznavati kot svoje, ampak jih že dalj časa vidim kot del neke druge politične strani, saj zagovarjajo drugačna stališča kot naprimer desničarji v preteklosti 

1 Domoljubje in nacionalizem

Skozi oči medijev je en najbolj zgrešenih pojmov beseda nacionalizem. Prvotni pomen in tudi pomen, kot si ga razlagamo nacionalisti sami ni sovraštvo do drugih narodov, temveč ohranitev lastnega ljudstva, naroda in vseh njegovih kulturnih in duhovnih značilnosti. Toda ta pojem je po koncu druge svetovne vojne, ko je nove vrednote in način življenja Slovencev in Evropejcev krojila samo zmagovalna stran zlorabljen do te mere, da so takšno razlago prevzeli tudi tisti, ki sami sebe imenujejo proti-komunisti in domoljubi

Če levičarski mediji desno-usmerjene protestnike, ki nočejo postati manjšina v svoji državi označijo za nacionaliste bodo oni rekli, da oni niso nacionalisti, saj so oni samo ``domoljubi`` ki ljubijo svoj narod. S tem kažejo, kako se pustijo provokacijam s strani levih medijev namesto, da bi pripomogli, da se pojem nacionalizma normalizira. Upamo si trditi, da je njegov pojem že neštetokrat bil zlorabljen in se ga bo zlorabljalo tudi v prihodnje. Ko sem pred kratkim tvitnil novico, da je en od mladih švedskih nacionalistov bil ubit s strani migranta, ko je želel ustaviti posilstvo nekega dekleta sem dobil odgovor, naj raje napišem, da je bil fant samo švedske narodnosti in ne nacionalist. Potem sem bil prisiljen tej osebi odgovoriti, da z nacionalizmom ni nič narobe. Če bodo desničarji še naprej uporabljali isto besedno taktiko, bo to samo služilo levičarjem, saj se bo s tem pojem nacionalizma še naprej demoniziral. Se pravi, če desničarji niso nacionalisti, potem mi nacionalisti nismo desničarji, saj oni nas ne vidijo kot del svoje politične opredelitve. Če nas nekdo označi, poimenuje z nacionalisti je najboljše da odgovorimo ``ja in? ``

2 Pogled na ekonomijo

Naslednji problem pri sodobni desnici je, da je njihov ekonomski pogled kapitalistične, kapitalizem pa se ne sklada z naravo človeka. Cilj kapitalizma je samo neomejen svetovni trg in potrošništvo, toda sam ne more zagotoviti človekovih duhovnih potreb. Tako se pojavljajo konzumerji in potrošniki, ki se jim ne splača dosegati višjih ciljev, vrednote in družina jim ostajajo nepomembne, glavno je da ko pridejo iz svoje skromno plačane službe odprejo hrano iz konzerve in spremljajo televizijske nadaljevanke. To so pa edine stvari ki ljudi v pošastnih stopnicah osrečijo, saj moderni kapitalistični človek potrebuje samo materialno udobje da lahko normalno funkcionira in pije kokakolo, gleda pornografijo in kupuje najnovejše tehnološke produkte. Če se vrnemo nazaj k desničarjem, kar se tiče aktualnih dogajanj v Sloveniji in širši Evropi pa si moderni desničarji vsake toliko časa ustvarijo argumente, ki jih potem širijo po družabnih omrežjih, toda njihov pogled na ekonomijo ostaja enak. Mislijo, da če nasprotujejo komunizmu, je njihova edina možna opcija, ki jo morajo izbrati kot protiutež komunizmu kapitalistična demokracija, čeprav sta oba sistema že dolgo nazaj zanemarila narodno tradicijo in se ne poglabljata v lasten obstoj človeka. Kapitalizem ne odgovarja na človekova vprašanja o narodu in o lastni biti, temveč se osredotoča samo na gospodarsko blagostanje. Iščejo samo začasne rešitve. In to je nagibanje k materializma. 

Ko sem zgoraj omenil vprašanja o narodu sem mislil, kako se je nek narod sposoben ohranjati in razvijati. Torej ohranitev naroda ne obsega samo to, da se vzpostavi red na meji, temveč da oblast mora za narod skrbeti. Primer je recimo v mladini, ki predstavlja hrbtenico naroda. Idealna država bi potrebovala mladinske organizacije, kjer bi se mladina učila družbeno koristnih del, da bi v prihodnosti fantje postali dobri očetje in dekleta dobre matere. Mladino je potrebno naučiti tovarištva, solidarnosti in požrtvovalnosti.  Nobena od sodobnih strank tega v programu nima, namesto tega jim je bolj važno, da naša država sodeluje s sveto zaščitnico Ameriko in še vedno ostajamo nepomemben del svetovnega globalističnega imperija. 

Tako kot komunizem, se tudi kapitalizem krepko drži zamisli o svobodi posameznika, kar izhaja iz židovskega liberalizma ki ima korenine v 19. stoletju, edina razlika je, da so komunisti opozarjali na resnične socialne probleme, saj so si s tem priborili svojo zgodovinsko vlogo in oblast na evropskih tleh. Toda tako kot kapitalizem je tudi komunizem zločin proti človeku in človeštvu. Toda to je vedno imelo negativne posledice, zato ker če se človek začne verjeti samo v ``svobodo in svobodo``, ta hitro pozabi na vse svoje družbene odgovornosti, postane potrošniško govedo, katerega življenje se giblje samo okoli svetovnega trgovanja in njegovih produktov. Svetovni kapitalizem si vedoče prizadeva, da človek postane v notranjosti šibak, da bi lahko zvesto kupoval njihove neuporabne produkte. Zato se osebno nikoli nisem identificiral s sodobno desnico, saj se osredotočajo samo na twitanje o Sorošu in migrantih kot vzrok vsega zla. Čeprav migrantska kriza ni vzrok propada Evrope, temveč pravzaprav posledica... 

Na Slovenskem smo za časa Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev imeli močan katoliški tabor, ki je bil v dobri meri proti-komunističen, toda se vseeno ni oklepal kapitalizma kot edine možne ekonomske rešitve. Lahko pravzaprav najdemo citate slovenskih katolikov in njihov kritični pogled na kapitalizem in če bi se sodobna desnica nagibala k isti smeri , bi imeli moč priznati, da je to taprava politična stran, ki se zares zavzema za ohranitev tisočletne narodne tradicije o kateri sicer govorijo tudi desničarji, toda jo radi napačno interpretirajo. Pravzaprav pa se je desnica razvila do te mere, da si s starim predvojnim katoliškim taborom deli le še nekaj skupnih točk, ostalo je le flirtanje z levico, to recimo lahko vidimo pri stranki NSi in vprašanju splava. Slovenci svoje tradicije in resničnega narodnega bistva ne bomo našli v modernih kapitalističnih demokracijah

3 Pogled na preteklost, ignoriranje vzrokov in posledic

Na internetu lahko beremo tudi razne članke in objave prav taistih desničarskih demokratarjev o poljski kampanji med drugo svetovno vojno. Tako lahko desni pol z lahkoto meče polena pod noge levičarjem, češ, da so si sovjetski komunisti skupaj z nemškimi nacional socialisti skupaj razdelili Poljsko. Toda tu jim je mogoče očitati zgodovinsko nerazgledanost, saj ignorirajo dogodke, ki so se dogajali že prej. Mednarodno nasilje na evropskih tleh se pa pravzaprav ni začelo komaj pri nemškom-sovjetskem vojaškem napadu na Poljsko, temveč že mnogo prej, in to celo s poljske strani.

Ta blog se sicer bistveno ne osredotoča na zgodovinske dogodke, toda lahko trdimo, da obstaja mala milijarda knjig, posnetkov pričevanj in člankov da so je na koncu prve svetovne vojne samo politično stanje pripeljalo do novega črtanja narodnih mej in zato so nastali tudi krajši evropski oboroženi konflikti med različnimi narodnimi nazori, da bi si nove in nestabilne vlade v Evropi priborile čimvečji kos zemlje. Malo po oktobrski revoluciji je nova komunistična vlada prodrla na Poljsko in začeli so se umori nad poljskim katoliškim prebivalstvom, ki so bili brezbožnim komunistom resničen trn v peti, saj po teoriji Karla Marxa idealna komunistična družba nastane takrat, ko se izniči vsaka vrsta vere. Tako so Poljaki v tistem obdobju izgubili en del svojega vzhodnega ozemlja, medtem ko so jih Sovjeti porinili na zahod, proti Nemcem, torej ko je Poljska izgubila svoje vzhodno ozemlje, kjer so živeli Poljaki, je večji delež izgubila tudi Nemčija kot poražena država prve svetovne vojne

Po Versajški pogodbi so Nemcem zmagovalne sile Velike vojne odvzele velik del vzhodnega nemškega ozemlja in tisoče Nemcev in nemških ljudskih manjšin je čez noč zaradi nekih velenarodnih interesov iz konca prve svetovne vojne prišlo pod tujo oblast, sledili pa so večletni masakri nad nemško manjšino na Poljskem, ki jo danes uradna zgodovina zanemarja in o tem genocidu so učbeniki tiho kot grob (izgon poljskih Nemcev). Kdor bo potegnil črto po pravilnem zgodovinskem zaporedju bo lahko ugotovil, da pri invaziji na Poljsko in tudi pri nemškom-sovjetskem paktu ni šlo za vzrok, temveč za posledico želje po narodni samoohranitvi, saj se je nasilje na evropskih tleh dogajalo že dve desetletji prej. Nemška manjšina bi lahko na Poljskem skupaj s poljskim narodom živela v miru, če nebi Sovjetska Rusija po prvi svetovni vojni predtem Poljakov porinila na zahod kjer je živelo nemško-govoreče prebivalstvo 

4 Zaključek

Medtem ko levičarji propagirajo enakost, katere jih je polna usta, desničarji raje izbirajo pri svobodi in demokraciji, kot edini rešitvi za zahodno civilizacijo, čeprav evropska civilizacija ni nikoli bila svobodnjaška. Vsak narod potrebuje disciplino in hierarhijo, ne nihilističnega individualizma. Poglobite se v preteklost Evrope in si postavite vprašanje: so bili junaški Špartanci individualisti ali so prisegali na disciplino? So bili individualisti rimski legionarji ali jim je bila bolj pomembna disciplina? So od starega, srednjega in novega veka v vojnah na tleh našega kontinenta zmagovali ljudje z večjo ali manjšo disciplino? Če bi danes recimo zavrteli čas nekaj desetletij nazaj, bi sodobni desničarji po starih standardih bili enaki levičarjem in dokler imamo take desničarje, levičarjev sploh ne rabimo, da bi lahko doživeli zaton zahodne civilizacije. 

Logično je, da od liberalne desnice ne moremo pričakovati dosti, saj dajajo le na dobro-zveneče argumente, estetiko in se posvečajo tuljenju o raznih udbovcih, Murglah in migrantski krizi. Žareče verujejo v Ameriko in kapitalizem, čeprav je ravno kapitalizem tisti, ki zamenjuje bele evropske delavce s tujerasnimi priseljenci, ki so pripravljeni delati za nižje plačilo. Čeprav vmes znajo opozoriti na resnične aktualne probleme, z nekaterimi njihovimi vidiki se lahko strinjamo, so vseeno premehki, dosti stvari se lotevajo zaletavo in izpadejo neumno in potem ni čudno, da ljudje vedno znova volijo levico. In to je le nekaj naštetih primerov

Potomec Legije, 2020

Evropski odpor

Če se ozremo v bližnjo preteklost, smo bili priča eno največjih gonj proti belemu človeku. Incident v Mineapolisu je v ZDA med temnopoltim prebivalstvom vzbudil jezo in bes. Njim so se pridružili še ostali ne-belci in veliko bele ameriške mladine. Temu pa še priključimo zmanipuliranost, etnomazohizem, mainstream, oprane možgane, vandalizem in seveda sovraštvo do belcev, ter vsemu kar smo dosegli in ustvarili. Dobimo maso ljudi, ki nam, belcem govori naj se uklonimo in opravičujemo za domnevna dejanja naših prednikov. Če pa tega ne storimo smo pa označeni za nestrpne rasiste.

Vsi naj bi bili enaki ne glede na etničnost in raso. Afričan je v Angliji enak etničnemu Angležu, Turek v Nemčiji enak Nemcu, Maročan v Franciji enak Francozu itd. Pa je to res prav? Mnogi se bodo s tem strinjali, med njimi so tudi desničarji in konzervativci, češ saj ni važno katere rase si, vsi smo konec koncev ljudje. Lepe besede, vendar, če se človek v glavi resetira, začne razmišljati drugače in se realno vpraša: »Kaj ti, meni tuji ljudje sploh počnejo v moji državi?« Bo prišel, do sklepa, da je z zgornjimi trditvami nekaj zelo narobe. Levica in liberalizem bosta takoj udarila s svojimi nebulozami, veliko ljudi pa jim bo nasedlo zaradi vsega medijskega pritiska na razmišljanje avtohtonega Evropejca.

Ja enakost! Bodimo vsi enaki! Odprimo naše meje, zavrzimo narodnost – za katero so naši predniki tako trdo garali! Gre le za koncept enakosti, čudovit koncept popolne človeške harmonije, ki lahko vsem omogoči boljše življenje. Belci le odprimo svoja srca in meje in svet bo takoj lepši.

Vsakemu zdravemu posamezniku se zgornji stavki uprejo, vendar živi veliko ljudi, ki verjamejo tem nesmislom. To ni nič drugega kot postavitev zakonov narave na glavo. V naravi ni dobrega ali slabega oziroma zla, ampak sta red in nagon za preživetje. Belci moramo sprejeti medse odrasle migrante iz tretjih držav. V našo domovino, med naše otroke. Od kdaj jazbec v svoj brlog z mladiči spusti lisico, samo zato, ker si lisica brloga ne more izkopati sama? Od kdaj antilopa žrtvuje svojega mladiča, zato ker je lev lačen in od kdaj lev noče ubiti nemočnega mladiča, ker se mladič ne more braniti? Lev in antilopa ne moreta živeti skupaj, saj bi to nemudoma privedlo do konflikta. Lev in antilopa si nista enaka. Levica obožuje enakost, trditev, da je vse enako in relativno je napačna! Kar pa počnejo je mešanje različnih ljudi, kultur in ras. Vsa raznolikost v enem prostoru privede do konflikta, kaosa in nasilja. Kar se dogaja v Ameriki je popolnoma naravna reakcija (, ki je tudi podpihovana s strani določenih ljudi), sicer se pa ne rabimo ozirati v Ameriko, divjanje priseljencev se je začelo tudi v Evropi. Vsi ne belci so se združili v boju proti nam – belcem. To je popolnoma smiselno saj nam narava narekuje, bodi v družbi, ki po zunanjosti izgleda tako kot ti. Težava pa nastopi, ker smo belci okradeni prej navedenega naravnega nagona! Nekateri bodo rekli, da ljudje nimamo naravnih nagonov saj smo vendar nad naravo. Takšno razmišljanje je napačno. Narava je zaznamovana v nas in če želimo preživeti se moramo pokorit njenim zakonom. Vsaka vrsta ima svoj habitat, po slovensko življenjski prostor. S tem ni nič narobe, saj je to ena osnovnih potrebščin, da vrsta sploh lahko živi. Z ostalimi narodi in rasami lahko živimo v sožitju in miru, ter z ramo ob rami, vendar v ločenih okoljih in ločenem razvoju. Tukaj prihaja do velikega nesporazuma, saj si veliko ljudi ločenost predstavlja popolnoma napačno. Pravi nacionalisti ne zagovarjamo izbrisa temne ali rumene rase, niti ne zagovarjamo večvrednost lastne. 

Verjamemo, da je vsak narod unikaten in poseben na svoj način, ter vezan na svojo zemljo in svoje ljudi. Vsa svetovna raznolikost je nastala z izoliranostjo in z izoliranostjo bo tudi ohranjena. Mladi Evropejci oprani z marksistično propagando, imajo vcepljen občutek krivde le zato, ker so bele polti. Za njih je rešitev le to, da se nenehno opravičujejo zaradi svojega obstoja in da v svoje domovine vabijo vse več ne evropskih ljudi. Take buržoazijske ovce niso nastale same po sebi, ampak so rezultat večgeneracijskega infiltriranja kulturnih marksistov v izobraževanje. Težavo bomo rešili le tako, da take ljudi odstranimo iz našega izobraževalnega sistema.

Mladino je treba vzgojiti v duhu ponosa in ljubezni do svojih ljudi. Tako bo naša prihodnost za nadaljnjo življene zavarovana. Vsi Evropejci se moramo ozavestiti in dojeti, da nas naša razvitost in »modernost« ne moreta zavarovati pred napadi drugih ljudstev. Najvišje stolpnice in najnovejši telefoni ne bodo preprečili napada na našo civilizacijo, nasprotno pospešili ga bodo, saj smo zaradi svoje materialne naravnanosti izgubili stik z realnostjo. Z malikovanjem posvetnih stvari smo izgubili plamen ideala, ki nas je skozi vso našo zgodovino spodbujal in dvigoval.

Liberalna-demokracija in vse kar je prinesla s seboj so nekoč ponosne ljudi, skozi moralno dekadenco spravili na kolena in si nas podredili. Želijo le, da gledamo kako propadamo v lastni ironiji. 

Sprogramirani smo, da se sprijaznimo z našim izbrisom, medtem nas pa vsi ostali ljudje skozi njihov primitivizem vedno znova spominjajo, kako nizko smo padli. V takšnem svetu, s takšnim odnosom za naše otroke ni prihodnosti.

In kako to preprečimo?

Dragi bratje in sestre z dejanjem volje! Dejanjem evropske volje!

Sami pri sebi se sprašujemo, kako saj je vse proti nam. Vlade, mediji, denar… Vse svetovne sile, vse svetovne materialne velesile so proti nam. Dragi prijatelji nič na tem svetu ni bilo doseženo samo po sebi, vendar le z kolektivnimi dejanji ljudi, ki so se zbrali, povezali in delali. Skupaj se lahko upremo dodeljeni usodi in si ustvarimo svojo. Vsak posameznik lahko sam pri sebi razločuje dogajanja v družbi, prepozna infiltrirana sporočila. Se izobrazi, poduči o podobnih dogajanjih v preteklosti. Beri o dosežkih svojih ljudi. Raziskuj. Druge ljudi, ki razmišljajo podobno navdihuj in jim daj ideal. Vsak od nas naj dela na, pri sebi. Prebudi leva znotraj sebe! Ko boš to naredil, se ti lahko po robu postavi še tisoč sovražnikov in ti boš ostal trden, ker veš, da imaš prav. Veliko izdajalcem lastnih ljudi, afriškim, arabskim in ostalih napadalcem se boš lahko zoperstavil in jih skupaj s svojimi tovariši porazil. Bori se za svoje ljudi!

V tem boju ne bosta zmagali Afrika ali Azija, ampak Evropa!

Na nas in tebi je, da se oborožimo s še večjim duhom odpora proti modernemu svetu, ter se skozi boj žrtvujemo za ohranitev naših ljudi – in na koncu bo zmagoslavje

Za prihodnost našega naroda - Izbor citatov in misli

V spominu moramo ohraniti predvsem tiste Evropejce, ki so se žrtvovali za svoje domovine. Pustimo jim, da bodo znani kot junaki. Tisti, ki so se žrtvovali za svoj narod, svojo domovino s svojim delom, svojim bojem so naši angeli in naš vzor in navdih ter temelj naših gibanj. Oni utemeljujejo našo vero in jo spodbujajo tudi v bodoče.

Resnično umremo takrat, ko svojo domovino izgubimo ali pa jo prenehamo ljubiti. Naš ves temelj je v ohranjanju, razvijanju našega naroda ter v zvestobi do njega. Vrline socialnih načel, vez ljubezni, pravičnost in sodelovanje med različnimi družbenimi razredi, enotnost in moč našega naroda; to so naše vrline, katerih se držimo. Bijemo nacionalni in socialni boj. Tukaj dajem seznam citatov teh pomembnih ljudi:

``Kultura je sadež rojen iz njegovega obstoja, ter izhaja iz njegovih prizadevanj na področju umetnosti in misli. Ta kultura ni mednarodna temveč je izraz njegove nadarjenosti, njegove krvi. Država umira zaradi pomanjkanja mož, ne zaradi pomanjkanja programov``

- Corneliu Zelea Codreanu

'' Odličen ideal vedno daje moč za prevlado nad lastnim telesom, trpljenje utrujenosti, lakote in mraza. Kar je pomembno; neprespane noči, težko delo ali skrbi... Bistveno je, da imaš na dnu srca veliko silo, ki te oživi in ​​podpira naprej, kar krepi živce, zaradi česar utrujena kri utripa z močnimi utripi, kar vbrizga pekoč in osvajajoč ogenj v oči.''

-Leon Degrelle

``Priča smo spremembam našega časa. Časa liberalno-kapitalistične ureditve, časa marksističnih zarot, časa hujskaških vladavin in absolutne moči je konec! Nas bo vodila samo ljubezen do domovine, ki jo vodi naša vera``

-Engelbert Dollfuss

``Nihče naj ne tvega svojega življenja za udobje. Materialne dobrine so vedno na nižjem nivoju, kot samo življenje. Čas, ko se človek znebi udobnega življenja je čas, ko se počuti napolnjenega z gorečnostjo po veri, državi, časti ali z novim občutkom družbe, v kateri živi``

-Jose Antonio Primo de Rivera

``Uživanjaželjnost vzbujajo v naši mladini vprav tisti, ki pripravljajo svetovno revolucijo -- mladina, ki se ne zna odreči zahtevam svojih strasti ne bo sicer zmogla postaviti novega reda, a ne bo sposobna braniti krščanstva - in to komunistom zadostuje``

-Gregorij Rožman

Zato ker sodobni človek 21. stoletja samega sebe tlači v zapor. Sodobni človek živi brez zvestobe do svojega naroda, ``ideje fanatikov`` ga ne zanimajo. Namesto tega postaja materialistično-potrošniško govedo svetovnih podjetij in naseda lažem o ``lepšem in udobnejšem svetu``, kjer nebi bil potreben noben trud in nobeno požrtvovanje, temveč samo počitek. To je razlog, zakaj v našo deželo prihajajo množice tujerasnih tujcev - Če izgubimo notranji boj, postamemo priča propadu morale, bomo izgubili tudi od zunaj. Zelo enostavno za razumeti. 

Nekega dne nas več ne bo in takrat bo nam ostalo samo eno vprašanje: `` Ali smo res dosegli, kar smo si želeli in upali? `` Toda na koncu bo dokazano, da naš boj ni bil zastonj. Vedno bodo prihajale nove generacije mladine, ki bodo našle navdih v naši ideji. Ne želimo, da naša skupna Evropa, naša starodavna celina s tako lepo arhitekturo, tako lepo staro umetnostjo  postane središče ameriško-kitajske gospodarske šahovnice, temveč si prizadevamo, da Evropa ponovno začne živeti neodvisna od kapitalističnih in komunističnih lažnih obljub in idej.

Mi ne obljubljamo dokončnega raja na Zemlji, zato nimamo nič skupnega z desničarskimi demokratarji, ki kričijo o masovnih migracijah in hkrati podpirajo svetovni kapitalizem, pravtako nimamo nič skupnega s skrajnimi levičarji, ki kričijo o problemih kapitalizma in hkrati vzpodbujajo masovne migracije v Evropo. Za nacionalista je pomembno, da posluša vse, toda ne verjame vsega. 

Besede nekdanjih mislecev in velikih Evropejcev bodo prihajale tudi iz naših grl. Današnji upor se seveda mora skladati z današnjim časom in bojem, toda delo, boj in prizadevanje teh ljudi mora še vedno goreti znotraj naših src. Moramo vedeti, da se človek skozi čas spreminja, toda naše vrednote ostajajo iste; pomembnost naroda, rase, socialne pravičnosti in ohranitev tega za vsako ceno. Na koncu se vprašajmo - kaj imajo ti ljudje skupnega? Kaj imamo mi skupnega z njimi? Lahko nas obtožujejo, kako smo fanatični in utopistični toda mi jim lahko v svoj zagovor povemo - Ja, to smo mi!

``Mladina mora poznati samo en - izem in to je nacionalizem``

-Andrej Hlinka

Po kateri poti - Kaj je nacionalizem

En od zakonov, so postavljeni v Naravi je ohranitev in širjenje svoje vrste skozi generacije. Narodi, sistemi in ideologije, ki ohranjanje svojega rodu dojemajo kot dolžnost, bodo zmožne doživeti najvišje kulturne in moralne vzpone v zgodovini. Toda v sodobnem liberalizmu, pa naj si bo levi ali desni liberalizem tega prizadevanja ni mogoče zaznati, vsaj na dolgi rok ne. 

Težava z liberalizmom, da liberalizem, takšen kot je, pa naj tu gre za leve anarhiste, anarho kapitaliste, nacional liberalce, retardirane feministke ali za razne podnebne ``borce``, svoje doktrine o strpnosti in sprejemanju tujcev vsiljuje samo belim ljudem, medtem ko se moramo nebelcem opravičevati za nek kolonializem in stoletja stare zločine, da nam s tem liberalci obesijo čim večjo krivdo. Resnica pa je, da kolonij in zasužnjevanja niso izvajali samo belci, temveč tudi druge rase... In to liberalci radi pozabljajo. Danes naprimer nihče ne krivi vseh Turkov za turške vpade ali ameriških staroselcev za svoja obredna žrtvovanja, saj vemo, da je nesmiselno soditi ljudi po dejanjih njihovih prednikov. Toda Evropejce očitno lahko... Namesto tega pa vsake toliko časa vidimo izjave od raznih zagnanih multikulti levičarjev kot npr. da smo Evropejci bili v preteklosti krivi za to ali ono in zato moramo ob tej migrantski krizi sprejeti vse te ljudi naenkrat. In to je problem liberalizma. Ravna se po nekem nesmislu, da moramo Evropejci v svoje domove sprejeti čimveč tujcev kot opravičilo za svojo preteklost. Strpnosti in napredka so jih polna usta, medtem ko pozabljajo na osnovno moralo

``Ne bom sprejemal stavkov, kot so "potrebujemo več svobode", saj nisem liberalec - vsaj ne v smislu, da morajo ljudje sedeti in glasovati o zadevi. Saj svobodo nosijo ljudje v sebi; človek z dobrim čutom bo spoznal svoj potencial v vsakem sistemu``

-Ernst Jünger

Razumno je, da zdrav Slovenec tega ne bo sprejemal, saj je naša slovenska zemlja, napojena s krvjo naših prednikov nam je v preteklosti pustila spomine na običaje in vrednote naših starih očetov in mi ne smemo dovoliti, da to izgine. Slovenci tako ne moremo sprejeti teh tujih idej, saj smo na svojo zemljo preveč navezani, da bi sledili raznim strupenim liberalnim doktrinam. Zato je tudi v misli slovenskega nacionalista zapečatena misel in želja po ohranitvi svojega ljudstva, vkolikor se tega posameznik zaveda


Mi, kot nacionalisti danes predstavljamo edin temeljni odpor proti sodobnemu izumiranju človeških moral. Moramo se ravnati po tem, da ne nasprotujemo modernosti zato ker je moderno, ampak ker je podlo in ker vidno krši naravne zakone

Mi se moramo za razliko od levice in desnice ravnati izključno po zakonih narave, ker je to edina pot. Tudi v političnem smislu

Živalske vrste v naravi, ko občutijo, da njihova populacija upada, bodisi zaradi širjenja bolezni (naravna selekcija) imajo že po naravi več mladičev kot prej, da vrsta ne izumre, ne izgine. Naravni cikel. Tako tudi pripadniki naše rase ne smemo biti od zakonov narave oddaljeni, saj če ``skrenemo`` iz te poti, nas vodi v izumrtje. In to se dogaja z belci danes... Mlade bele, evropske družine imajo enega ali dva otroka, nataliteta upada, medtem ko prišleki, ki prihajajo k nam v Evropo imajo po 6,7,8 otrok saj se jim to očitno splača zaradi raznih socialnih ugodnosti... Tu lahko samo mirno ocenimo današnje stanje in priznamo, da bo v nekaj generacijah prišlo do zamenjave nas, staroselcev, v primeru, če se pravočasno ne vrnemo k tradiciji

Zato se odločamo za nacionalizem. Ideji komunizma in kapitalizma nam zadnja desetletja predstavljata samo degeneracijo, propadajoči red in oba sta s svojimi načeli izrazito proti-tradicionalna. Smo za ureditev, ki bo  postavila stvari na svoje mesto. Takšno ureditev, ki se ne bo vseh problemov samo otresla in jih zanemarila, temveč takšno, ki bo z vero in zvestobo vse probleme ki se pojavijo skozi čas premagala. Država, in to resnična Država, dragi bralci bo za svoje ljudstvo skrbela kot zvesta mati za svoje sinove v nacionalnem in socialnem smislu

In ne, pri nacionalizmu ne gre za sovraštvo do tujih ljudstev, ne gre za to, da bi si Slovenci s puškami zavzeli Trst ali Celovec, ne gre za to, da bi se na ulicah pretepalo muslimane... Nacionalizem ni to, kakršen je predstavljen v medijih. Nismo nek zabit kult. Pri nacionalizmu gre za nekaj življensko globjega in za mnogo širši pojem. Na kratko povedano: gre za ohranitev lastnega naroda. Preprosto smo za ohranjanje svojega in hkrati za spoštovanje tujega. Toda kakšno ohranitev? Pri tem si besedo ``narod`` ne smemo površno razlagati kot skupino ljudi, ki živi znotraj iste države, ampak kot stoletja nepretrgane korenine enakih ljudi z enako kulturo in enako mentaliteto. Naši starši, stari starši, prastari starši so nosilci teh korenin in pravtako bodo nekega dne tudi naši vnuki in pravnuki. Mi skupaj, v tej krvni verigi predstavljamo eno. Zakoni narave nas učijo, da ima vsaka vrsta nagon o samoohranitvi in po tej poti se učimo tudi nacionalisti in počasi tudi tisti, ki se imajo samo za ``domoljube``Nismo za sovraštvo do tujih ljudstev, temveč samo za ohranitev svojega

Tisti, ki nacionalizem razumejo, ne potrebujejo dolgih razlag