Namen tega bloga ni, da bi dosegel neko določeno maso ljudi, temveč je namenjen ljudem, ki raziskujejo iz lastne radovednosti. Žal ne more biti središče nekih velikih sprememb, saj če nekoga opozoriš na napake te in te politične strani, na dolgi rok ne pripomoreš k ničemur.
Dokler ima človek možnost da izrazi svoje mnenje bo naivno verjel, da se del družbe vedno obrača v njegovo smer, čeprav temu ni tako. Sam sem javno že večkrat debatiral z desničarji kot z levičarji in na koncu sem ravno desničarje nehal prepoznavati kot svoje, ampak jih že dalj časa vidim kot del neke druge politične strani, saj zagovarjajo drugačna stališča kot naprimer desničarji v preteklosti
1 Domoljubje in nacionalizem
Skozi oči medijev je en najbolj zgrešenih pojmov beseda nacionalizem. Prvotni pomen in tudi pomen, kot si ga razlagamo nacionalisti sami ni sovraštvo do drugih narodov, temveč ohranitev lastnega ljudstva, naroda in vseh njegovih kulturnih in duhovnih značilnosti. Toda ta pojem je po koncu druge svetovne vojne, ko je nove vrednote in način življenja Slovencev in Evropejcev krojila samo zmagovalna stran zlorabljen do te mere, da so takšno razlago prevzeli tudi tisti, ki sami sebe imenujejo proti-komunisti in domoljubi
Če levičarski mediji desno-usmerjene protestnike, ki nočejo postati manjšina v svoji državi označijo za nacionaliste bodo oni rekli, da oni niso nacionalisti, saj so oni samo ``domoljubi`` ki ljubijo svoj narod. S tem kažejo, kako se pustijo provokacijam s strani levih medijev namesto, da bi pripomogli, da se pojem nacionalizma normalizira. Upamo si trditi, da je njegov pojem že neštetokrat bil zlorabljen in se ga bo zlorabljalo tudi v prihodnje. Ko sem pred kratkim tvitnil novico, da je en od mladih švedskih nacionalistov bil ubit s strani migranta, ko je želel ustaviti posilstvo nekega dekleta sem dobil odgovor, naj raje napišem, da je bil fant samo švedske narodnosti in ne nacionalist. Potem sem bil prisiljen tej osebi odgovoriti, da z nacionalizmom ni nič narobe. Če bodo desničarji še naprej uporabljali isto besedno taktiko, bo to samo služilo levičarjem, saj se bo s tem pojem nacionalizma še naprej demoniziral. Se pravi, če desničarji niso nacionalisti, potem mi nacionalisti nismo desničarji, saj oni nas ne vidijo kot del svoje politične opredelitve. Če nas nekdo označi, poimenuje z nacionalisti je najboljše da odgovorimo ``ja in? ``
2 Pogled na ekonomijo
Naslednji problem pri sodobni desnici je, da je njihov ekonomski pogled kapitalistične, kapitalizem pa se ne sklada z naravo človeka. Cilj kapitalizma je samo neomejen svetovni trg in potrošništvo, toda sam ne more zagotoviti človekovih duhovnih potreb. Tako se pojavljajo konzumerji in potrošniki, ki se jim ne splača dosegati višjih ciljev, vrednote in družina jim ostajajo nepomembne, glavno je da ko pridejo iz svoje skromno plačane službe odprejo hrano iz konzerve in spremljajo televizijske nadaljevanke. To so pa edine stvari ki ljudi v pošastnih stopnicah osrečijo, saj moderni kapitalistični človek potrebuje samo materialno udobje da lahko normalno funkcionira in pije kokakolo, gleda pornografijo in kupuje najnovejše tehnološke produkte. Če se vrnemo nazaj k desničarjem, kar se tiče aktualnih dogajanj v Sloveniji in širši Evropi pa si moderni desničarji vsake toliko časa ustvarijo argumente, ki jih potem širijo po družabnih omrežjih, toda njihov pogled na ekonomijo ostaja enak. Mislijo, da če nasprotujejo komunizmu, je njihova edina možna opcija, ki jo morajo izbrati kot protiutež komunizmu kapitalistična demokracija, čeprav sta oba sistema že dolgo nazaj zanemarila narodno tradicijo in se ne poglabljata v lasten obstoj človeka. Kapitalizem ne odgovarja na človekova vprašanja o narodu in o lastni biti, temveč se osredotoča samo na gospodarsko blagostanje. Iščejo samo začasne rešitve. In to je nagibanje k materializma.
Ko sem zgoraj omenil vprašanja o narodu sem mislil, kako se je nek narod sposoben ohranjati in razvijati. Torej ohranitev naroda ne obsega samo to, da se vzpostavi red na meji, temveč da oblast mora za narod skrbeti. Primer je recimo v mladini, ki predstavlja hrbtenico naroda. Idealna država bi potrebovala mladinske organizacije, kjer bi se mladina učila družbeno koristnih del, da bi v prihodnosti fantje postali dobri očetje in dekleta dobre matere. Mladino je potrebno naučiti tovarištva, solidarnosti in požrtvovalnosti. Nobena od sodobnih strank tega v programu nima, namesto tega jim je bolj važno, da naša država sodeluje s sveto zaščitnico Ameriko in še vedno ostajamo nepomemben del svetovnega globalističnega imperija.
Tako kot komunizem, se tudi kapitalizem krepko drži zamisli o svobodi posameznika, kar izhaja iz židovskega liberalizma ki ima korenine v 19. stoletju, edina razlika je, da so komunisti opozarjali na resnične socialne probleme, saj so si s tem priborili svojo zgodovinsko vlogo in oblast na evropskih tleh. Toda tako kot kapitalizem je tudi komunizem zločin proti človeku in človeštvu. Toda to je vedno imelo negativne posledice, zato ker če se človek začne verjeti samo v ``svobodo in svobodo``, ta hitro pozabi na vse svoje družbene odgovornosti, postane potrošniško govedo, katerega življenje se giblje samo okoli svetovnega trgovanja in njegovih produktov. Svetovni kapitalizem si vedoče prizadeva, da človek postane v notranjosti šibak, da bi lahko zvesto kupoval njihove neuporabne produkte. Zato se osebno nikoli nisem identificiral s sodobno desnico, saj se osredotočajo samo na twitanje o Sorošu in migrantih kot vzrok vsega zla. Čeprav migrantska kriza ni vzrok propada Evrope, temveč pravzaprav posledica...
Na Slovenskem smo za časa Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev imeli močan katoliški tabor, ki je bil v dobri meri proti-komunističen, toda se vseeno ni oklepal kapitalizma kot edine možne ekonomske rešitve. Lahko pravzaprav najdemo citate slovenskih katolikov in njihov kritični pogled na kapitalizem in če bi se sodobna desnica nagibala k isti smeri , bi imeli moč priznati, da je to taprava politična stran, ki se zares zavzema za ohranitev tisočletne narodne tradicije o kateri sicer govorijo tudi desničarji, toda jo radi napačno interpretirajo. Pravzaprav pa se je desnica razvila do te mere, da si s starim predvojnim katoliškim taborom deli le še nekaj skupnih točk, ostalo je le flirtanje z levico, to recimo lahko vidimo pri stranki NSi in vprašanju splava. Slovenci svoje tradicije in resničnega narodnega bistva ne bomo našli v modernih kapitalističnih demokracijah
3 Pogled na preteklost, ignoriranje vzrokov in posledic
Na internetu lahko beremo tudi razne članke in objave prav taistih desničarskih demokratarjev o poljski kampanji med drugo svetovno vojno. Tako lahko desni pol z lahkoto meče polena pod noge levičarjem, češ, da so si sovjetski komunisti skupaj z nemškimi nacional socialisti skupaj razdelili Poljsko. Toda tu jim je mogoče očitati zgodovinsko nerazgledanost, saj ignorirajo dogodke, ki so se dogajali že prej. Mednarodno nasilje na evropskih tleh se pa pravzaprav ni začelo komaj pri nemškom-sovjetskem vojaškem napadu na Poljsko, temveč že mnogo prej, in to celo s poljske strani.
Ta blog se sicer bistveno ne osredotoča na zgodovinske dogodke, toda lahko trdimo, da obstaja mala milijarda knjig, posnetkov pričevanj in člankov da so je na koncu prve svetovne vojne samo politično stanje pripeljalo do novega črtanja narodnih mej in zato so nastali tudi krajši evropski oboroženi konflikti med različnimi narodnimi nazori, da bi si nove in nestabilne vlade v Evropi priborile čimvečji kos zemlje. Malo po oktobrski revoluciji je nova komunistična vlada prodrla na Poljsko in začeli so se umori nad poljskim katoliškim prebivalstvom, ki so bili brezbožnim komunistom resničen trn v peti, saj po teoriji Karla Marxa idealna komunistična družba nastane takrat, ko se izniči vsaka vrsta vere. Tako so Poljaki v tistem obdobju izgubili en del svojega vzhodnega ozemlja, medtem ko so jih Sovjeti porinili na zahod, proti Nemcem, torej ko je Poljska izgubila svoje vzhodno ozemlje, kjer so živeli Poljaki, je večji delež izgubila tudi Nemčija kot poražena država prve svetovne vojne
Po Versajški pogodbi so Nemcem zmagovalne sile Velike vojne odvzele velik del vzhodnega nemškega ozemlja in tisoče Nemcev in nemških ljudskih manjšin je čez noč zaradi nekih velenarodnih interesov iz konca prve svetovne vojne prišlo pod tujo oblast, sledili pa so večletni masakri nad nemško manjšino na Poljskem, ki jo danes uradna zgodovina zanemarja in o tem genocidu so učbeniki tiho kot grob (izgon poljskih Nemcev). Kdor bo potegnil črto po pravilnem zgodovinskem zaporedju bo lahko ugotovil, da pri invaziji na Poljsko in tudi pri nemškom-sovjetskem paktu ni šlo za vzrok, temveč za posledico želje po narodni samoohranitvi, saj se je nasilje na evropskih tleh dogajalo že dve desetletji prej. Nemška manjšina bi lahko na Poljskem skupaj s poljskim narodom živela v miru, če nebi Sovjetska Rusija po prvi svetovni vojni predtem Poljakov porinila na zahod kjer je živelo nemško-govoreče prebivalstvo
4 Zaključek
Medtem ko levičarji propagirajo enakost, katere jih je polna usta, desničarji raje izbirajo pri svobodi in demokraciji, kot edini rešitvi za zahodno civilizacijo, čeprav evropska civilizacija ni nikoli bila svobodnjaška. Vsak narod potrebuje disciplino in hierarhijo, ne nihilističnega individualizma. Poglobite se v preteklost Evrope in si postavite vprašanje: so bili junaški Špartanci individualisti ali so prisegali na disciplino? So bili individualisti rimski legionarji ali jim je bila bolj pomembna disciplina? So od starega, srednjega in novega veka v vojnah na tleh našega kontinenta zmagovali ljudje z večjo ali manjšo disciplino? Če bi danes recimo zavrteli čas nekaj desetletij nazaj, bi sodobni desničarji po starih standardih bili enaki levičarjem in dokler imamo take desničarje, levičarjev sploh ne rabimo, da bi lahko doživeli zaton zahodne civilizacije.
Logično je, da od liberalne desnice ne moremo pričakovati dosti, saj dajajo le na dobro-zveneče argumente, estetiko in se posvečajo tuljenju o raznih udbovcih, Murglah in migrantski krizi. Žareče verujejo v Ameriko in kapitalizem, čeprav je ravno kapitalizem tisti, ki zamenjuje bele evropske delavce s tujerasnimi priseljenci, ki so pripravljeni delati za nižje plačilo. Čeprav vmes znajo opozoriti na resnične aktualne probleme, z nekaterimi njihovimi vidiki se lahko strinjamo, so vseeno premehki, dosti stvari se lotevajo zaletavo in izpadejo neumno in potem ni čudno, da ljudje vedno znova volijo levico. In to je le nekaj naštetih primerov
Potomec Legije, 2020